Kako do bujnih rastlin?

 

akvarij, akvaristika, rastline v akvarijuVsakdo, ki je kdaj videl lepo negovan rastlinski akvarij v katerem se v vsej svoji lepoti bohotijo vodne rastline, med katerimi plava še jata ribic, se bo strinjal, da je le malo stvari, ki bi delovale tako pomirjujoče in očarljivo. V  nadaljevanju predstavimo nekaj pomembnih točk, ki jih je dobro poznati ko se lotimo postavitve in urejanja podvodnega raja.

Podlaga in pesek ustrezne granulacije

akvarij, akvaristika, pesek za akvarijNačrtovanje rastlinskega akvarija se prične z izbiro podlage in akvarijskega peska. Hranilna podlaga, ki jo nasujemo na dno akvarija je zelo pomemben dejavnik, saj ima nemalokrat odločilen vpliv na rast akvarijskih rastlin. Podlaga zagotavlja medij za razvoj rastlinskih korenin in zalogo rastlinskih hranil. Rastline z močnim koreninskim sistemom si znaten delež hranil priskrbijo iz podlage preko korenin. Za nemoten in zdrav razvoj rastlinskih korenin pa je zelo pomembna tudi granulacija in kemična sestava peska, s katerim prekrijemo podlago. Izberite inerten pesek granulacije 2 – 4 mm, ki ne vpliva na kemične lastnosti akvarijske vode. Apnenčast pesek zvišuje pH vode in moti rast akvarijskih rastlin.

Osvetlitev

akvarij, akvaristika, žarnica za akvarij t5Rastline potrebujejo dovolj intenzivno in dovolj dolgo osvetlitev za nemoten potek fotosinteze. Prešibka osvetlitev je eden izmed dejavnikov, ki nemalokrat omejuje optimalno rast akvarijskih rastlin. Ko govorimo o primerni osvetlitvi je treba definirati njeno moč in dolžino. Rastlinski akvarij naj bo osvetljen 10 do 12 ur dnevno. Zaradi nevarnosti izbruha alg v obdobju zagona akvarija, naj bo osvetlitev takoj po sajenju rastlin krajša, npr. 8 urna, nato pa osvetlitev postopoma podaljšujemo do maksimalne dolžine, ki naj bo 10 do maksimalno 12 urna. Zmotno je prepričanje, da lahko s podaljševanjem osvetlitve kompenziramo prešibko osvetlitev.

Intenzivnost osvetlitve lahko izrazimo s številom žarnic nad akvarijem ali pa z njihovo skupno močjo. Svetlobno zahtevnejše rastline potrebujejo za optimalno rast osvetlitev skupne moči približno 0,8 – 1 W na liter akvarijske prostornine. Sto litrski akvarij naj bo torej osvetljen z žarnicami katerih skupna moč znaša od 80 do 100 W. Druga metoda za določitev potrebne intenzivnosti osvetlitve, ki upošteva tudi višino akvarija pa podaja število žarnic nad akvarijem. Mišljene so T5 žarnice, opremljene z odsevniki. Pri tej metodi se držimo naslednjih smernic:

  • pri akvarijih višine do 40 cm razdalja med žarnicami ne sme biti večja od 20 cm,
  • pri akvarijih višine do 50 cm razdalja med žarnicami ne sme biti večja od 15 cm,
  • pri akvarijih višine do 60 cm, razdalja med žarnicami ne sme biti večja od 10 cm.

Primer: Nad akvarij dimenzij 100×60×60 cm (dך×v) je po zgornjih smernicah potrebno namestiti pet T5 cevi opremljenih z odsevniki. Uporabimo najdaljše cevi, ki jih je še mogoče namestiti nad akvarij. Obvezna je uporaba odsevnikov, saj bomo le tako maksimalno izkoristili razpoložljivo svetlobo. Ker žarnice postopno slabijo jih po osmih do desetih mesecih uporabe nadomestimo z novimi. Nikoli ne zamenjamo vseh žarnic sočasno, namesto tega raje opravimo postopno menjavo.

Zgornje smernice za osvetlitev veljajo za svetlobno zahtevnejše vrste akvarijskih rastlin. Svetlobno nezahtevne vrste (teh ni prav veliko) kot so npr. Anubias spp., javanska vodna praprot (Microsorum pteropus), Cryptocoryne spp. in še nekatere, bodo dobro uspevale tudi pri šibkejši osvetlitvi.

Ogljikov dioksid

Ogljikov dioksid (CO2) je naslednji dejavnik, ki pogosto omejuje rast akvarijskih rastlin. To je plin, ki se zelo dobro raztaplja v vodi in ga rastline izkoriščajo kot vir ogljika. Sprošča se ob dihanju akvarijskih prebivalcev in ob mikrobiološki razgradnji organskih snovi vendar je količina tako prioizvedenega CO2 občutno premajhna, da bi zagotavljala neprekinjeno in optimalno oskrbo akvarijskih rastlin. V primeru intenzivno osvetljenega rastlinskega akvarija je potrebno CO2 neprestano dodajati z enim izmed splošno dostopnih CO2 sistemov. Ker se iz vode izloča preko vodne gladine, se izogibamo vsem metodam in aparaturam, ki pospešujejo valovanje vodne gladine. Torej zračna črpalka z razpršilnim kamnom nima kaj iskati v rastlinskem akvariju.

Gnojenje

Rastline potrebujejo poleg svetlobe in ogljikovega dioksida tudi mikro- in makroelemente, ki jih zagotavljamo z rednim dognojevanjem. Akvarijske rastline sprejemajo hranila preko korenin iz substrata in tudi preko listov neposredno iz akvarijske vode. Za optimalno oskrbo rastlin je zato priporočljivo uporabljati kombinacijo tekočega gnojila in gnojilnih kapsul ali tablet, ki jih potisnemo v podlago v bližino rastlinskih korenin. Ob intenzivni osvetlitvi in redni oskrbi s CO2 se poveča poraba vseh rastlinskih hranil. V rastlinskem akvariju se nemalokrat zgodi, da rastline porabijo ves nitrat in/ali fosfat – spojini, ki jih je v običajnih akvarijih vedno preveč. Ker rastline rastejo vsak dan in s tem neprestano porabljajo zaloge razpoložljivih hranil je priporočljivo, da temu prilagodimo tudi režim gnojenja. Izogibajte se tedenskemu gnojenju na zalogo, namesto tega je priporočljivo izvajati bolj pogosto gnojenje z ustrezno manjšimi odmerki. Najbolje se izkaže vsakodnevno gnojenje. V primeru močno osvetljenih akvarijev, ki so oskrbovani s CO2 se za gnojenje običajno uporablja kompleksna gnojila, ki vsebujejo tudi dušik (nitrat) in fosfor (fosfat).

Izdatno mešanje akvarijske vode

Vodne rastline lahko hranila sprejemajo neposredno iz vode preko listov in drugih površin. Težava ki pri tem nastane je ta, da rastlina izrabi hranila, ki so v njeni neposredni bližini, bolj oddaljena pa ji niso dosegljiva. Spontano premeščanje rastlinskih hranil v mirujoči vodi poteka prepočasi, da bi zagotavljala nemoteno oskrbo rastlin, zato je potrebno v rastlinskem akvariju zagotoviti izdatno mešanje akvarijske vode. Z mešanjem zagotovimo, da je rastlina nenehno obdana z zadostno količino hranil. Mešanje akvarijske vode običajno zagotovimo s pomočjo iztoka ustrezno močnega zunanjega ali notranjega filtra, v večjih akvarijih pa je nemalokrat potrebno v akvarij dodatno namestiti še visokopretočno potopno črpalko, ki zagotovi zadostno mešanje vode po celotnem akvariju. Kot sem omenil že v poglavju o CO2 pa se pri tem izogibamo metodam, ki povzročajo izdatno valovanje in mešanje vodne gladine.

Menjavanje vode

Z rednim gnojenjem rastline oskrbujemo z vsemi rastlinskimi hranili, ki jih potrebujejo. Zaradi rednega dognojevanja rastlin pa se sčasoma lahko pojavijo presežki posameznih elementov, ki jih odstranimo z rednimi tedenskimi menjavami akvarijske vode. Tedensko je priporočljivo zamenjati 25-30 % akvarijske vode. V rastlinskih akvarijih ne uporabljamo aktivnega oglja in druge kemične filtracije.

Redno testiranje vode

Testiranje akvarijske vode v primeru rastlinskega akvarija je pomembno še toliko bolj kot sicer. Spremljati je priporočljivo vsaj koncentracije CO2, nitrata, fosfata in železa. Te parametre je v začetnem obdobju smiselno spremljati dnevno, kasneje ko dobimo vpogled nad dogajanjem v akvariju pa tedensko.

Vrednosti, ki zagotavljajo dobro rast večine akvarijskih rastlin

Za optimalno rast akvarijskih rastlin je priporočljivo, da imajo obravnavani parametri naslednje vrednosti: CO2 10 – 30 ppm (nikoli ne sme pasti pod 10 ppm), Fe ~ 0.1 ppm, PO4 ~ 0.5 ppm, NO3 10 – 20 ppm. Vedimo, da ima tako pomanjkanje kot tudi presežek hranil negativen vpliv na rast akvarijskih rastlin. Torej logika, več kot bom dodal gnojila bolje bodo rastline rasle, nikakor ne drži. Vsa našteta hranila bodo rastline lahko izkoristile le v primeru dovolj intenzivne in ustrezno dolge osvetlitve.

Naselitev algojedih organizmov

akvarij, akvaristika, algojedi organizmiTakoj po zasaditvi je v rastlinski akvarij priporočljivo naseliti večje število algojedih organizmov. Bolje je namreč, da algo-jedci čakajo na alge, kot obratno. V primeru, da se alge razbohotijo, jih je mnogo težje iztrebiti, kot če jih algo-jedci nadzirajo že od samega začetka. Naselimo vrste, ki se hranijo z različnimi vrstami alg in se dopolnjujejo med seboj. Od rib so primerne in učinkovite srebrna lisička (Crossocheilus siamensis), rogatec (Ancistrus dolichopterus), prisesniki iz rodu Otocinclus, (Farlowell acus), glavači iz rodu Stiphodon in še nekatere. Od kozic so primerne predvsem amanova oz. japonska somornična kozica (Caridina multidentata) in rdeča sladkovodna kozica (Neocaridina heteropoda var. red). Od polžev pa se zelo dobro obnese (Neritina natalensis), jabolčni polž (Pomace diffusa) in še nekatere vrste iz rodu Clithon. Katere algojedce bomo izbrali je odvisno predvsem od velikosti akvarija.

Ob pogledu na podvodni raj bomo za trud, ki ga vložimo v oskrbo rastlinskega akvarija bogato poplačani.

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Akvarijske ribe – Somi in somiči Akvarijske ribe - Somi in somiči   Rogatec (Ancistrus dolichopterus) Družina: Loricariidae Izvor: J Amerika Velikost: do 13 cm Temperatura:...
Akvarijske ribe – Labirintovci Akvarijske ribe - Labirintovci   Siamska bojna ribica - Betta splendens Družina: Belontiidae Izvor: Tajska, Kambodža Velikost: 6 - 7 cm Tem...
Oskrba in vzdrževanje akvarija Oskrba in vzdrževanje akvarija   Zdravstveno varstvo Ob pravilni oskrbi akvarija, ki obsega redno delno menjavo vode, pravilno prehrano, zados...
Voda v akvariju – pH vrednost Voda v akvariju in pH vrednost   Voda ima zelo raznolik značaj in ni vedno primerna za akvarijske prebivalce. Največja težava pri tem je, da ...
Vrste akvarijev Vrste akvarijev   Biotopni akvarij Biotopni akvarij je najvišje razvita oblika akvarija. Takšen akvarij prikazuje izrez točno določenega in ge...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.