Činčila

Chinchilla

 

činčila ChinchillaSocializacija in vzgoja

Činčila je po naravi precej plašna, vendar radovedna žival. Z nežnim, a vztrajnim pristopom si boste počasi pridobili njeno zaupanje. Potrpljenje in priboljški so najboljši način, da vašo ljubljenko popolnoma udomačite. Ko novo ljubljenko prinesete domov, ji pustite nekaj dni, da se privadi na novo okolje. Nato se z njo počasi začnite pogovarjati, v njeni bližini pa naj bodo vaši gibi počasni. Hitri in nenadni gibi jo namreč lahko prestrašijo. Činčili se vedno približajte zvečer, saj so takrat najbolj aktivne. Sčasoma se bo činčila navadila na vašo prisotnost in se vam približala. Takrat ji ponudite priboljšek, denimo rozino. Ko brez strahu jemlje priboljške skozi rešetke, ji poskusite priboljšek ponuditi skozi odprta vrata in še kasneje iz roke tako, da rozino položite na dlan in čakate, da jo vaša ljubljenka vzame. Tako vas bo činčila povezala s prijetno izkušnjo in se vas ne bo bala. Vedno bolj se vam bo približevala, začela bo plezati po vaših rokah. Nikoli je ne poskušajte zgrabiti. To bi jo samo prestrašilo. Šele, ko vam popolnoma zaupa, jo lahko nežno pobožate po hrbtu. Z rednim stikom, božanjem in nagrajevanjem bo vaša činčila kmalu dobro socializirana.

Činčile so družabne živali, zato se tudi veliko oglašajo. Oglašanje činčil vključuje različne glasove: bevskajoči zvoki, cvrkutanje in cviljenje. S temi glasovi izražajo vse od ljubečega cvrkutanja potencialnemu paritvenemu partnerju do glasnih, agresivnih bevskov, ki jih oddajajo, kadar se prestrašijo. Ker so aktivne tudi ponoči, se pogosto oglašajo zgodaj zjutraj.

Ko činčila postane vaša ljubljenka, morate prostor, v katerem bo bivala, zavarovati pred njenimi zobki.

Potencialne nevarnosti v stanovanju so:

  • električni kabli (elektrošok)
  • čistila, zdravila (zastrupitev)
  • vedra z vodo, straniščna školjka, kopalna kad, ipd. (nevarnost utopitve)
  • grelna telesa (opekline)
  • plastične vrečke
  • vrata (nevarnost, da se činčila uščipne ali pobegne)
  • plastični predmeti, ki jih lahko činčila pogoltne, tkanina, vrvice (nevarnost zadušitve)
  • drugi hišni ljubljenci
  • pepelniki (zastrupitev s tobakom ali nikotinom).

Igranje

Činčile so izredno radovedne živali, ki rade glodajo in tako ohranjajo zobe zdrave in močne. Z različnimi igračami zadovoljite njihove naravne potrebe, jih ohranjate zdrave in živahne, hkrati pa zavarujete svoje pohištvo.

Peščena kopel

Činčile so zelo čiste živali in si nagonsko čistijo kožuh s tako imenovanimi peščenimi kopelmi večkrat tedensko. Tudi v ujetništvu jim morate omogočiti izražanje tega naravnega vedenja tako, da jim v primerno posodo natresete droben pesek, v katerem se bodo veselo valjale.

Glodanje

Glodanje je značilnost in potreba vseh glodalcev, tudi činčil. Veje ali palčke iz različnega lesa so idealne za pravilno obrabo zob. Uporabite lahko veje breze, jablane ali vrbe. Zelo primerni so tudi mineralni kamni.

Plezanje

Činčile so zelo gibčne in rade plezajo, zato jim v kletko namestite več polic in lestev na različnih višinah. Idealne za plezanje, pa tudi za glodanje so tudi veje.

Kolo za razgibavanje

V kletko lahko pritrdite tudi kolesa za razgibavanje, ki pa naj bodo dovolj velika in ne žičnata, saj se lahko rep ali tačka činčile zlahka ujameta v špranje.

Skrivanje

Činčile se rade počutijo varne in se skrijejo v lesene hiške, tunele, kartonaste škatle in druga podobna zavetja.

Zunaj kletke

Verjetno najljubša aktivnost činčil je prosto tekanje in raziskovanje vašega stanovanja. To je odlična vaja za vzdrževanje telesne kondicije, vendar pa mora biti v tem primeru činčila že dobro udomačena. Izpuščena činčila naj bo vedno pod vašim nadzorom, stanovanje pa varno za njene raziskovalne pohode. Zaradi svoje radovednosti namreč hitro kaj prevrnejo ali zgrizejo, pri čemer pa se lahko tudi poškodujejo.

Prehrana činčile

Činčile so pri hrani dokaj nezahtevne. Potrebujejo visoko kakovostne pelete in seno z veliko vlaknine. Za učinkovito obrabo svojih stalno rastočih zob jim ponudite primerna glodala kot so različne lesene veje. Večina težav z zobmi je posledica dednosti.

Vaši ljubljenki vsak dan ponudite visoko kakovostne pelete za činčile. Sveže seno in voda naj bosta vedno na voljo. Činčile imajo občutljiva prebavila in njihova hrana mora biti čimbolj suha. Priboljške dajajte le občasno – to so lahko kosmiči, suho sadje ali toast. Ne hranite pa jih z mešanicami müslijev, sončničnimi semeni, arašidi ali koruznimi kosmiči. Posoda za hrano naj bo težka glinena posoda, ki je žival ne more prevrniti ali pa kovinska posoda, ki jo lahko pričvrstite na kletko. Posodo za hrano in napajalnik redno čistite.

Poleg tovarniško pripravljene hrane za činčile naj ima vaša ljubljenka stalno na voljo seno v neomejenih količinah. Seno je namreč odličen vir vlaknine, ki pomaga pri pravilni prebavi. Glodanje sena pomaga obrabljati zobe in preprečuje nastanek nepravilnosti na zobeh, ki stalno rastejo, hkrati pa činčile zaposli in preprečuje dolgčas.

Sveža hrana kot so majhni koščki jabolk, rozine in drugo suho sadje in zelenjava so v majhnih količinah idealni priboljški. Činčile so glodalci in njihovi zobje stalno rastejo, zato jih morajo neprenehoma obrabljati z glodanjem. Ponudite jim lahko lesene veje (breza, vrba, jablana, ipd.) ali različna druga lesena glodala. Izogibajte se lesu iglavcev, ker vsebujejo veliko smole in so za činčile lahko strupeni. Za obrabljanje zob pa so odlični tudi mineralni kamni.

Činčile so glodalci in njihovi zobje stalno rastejo, zato jih morajo neprenehom obrabljati z glodanjem. Ponudite jim lahko lesene veje (breza, vrba, jablana, ipd.) ali različna druga lesena glodala. Izogibajte se lesu iglavcev, ker vsebujejo veliko smole in so za činčile lahko strupeni. Za obrabljanje zob pa so odlični tudi mineralni kamni.

Činčila v novem domu

Ti južnoameriški glodalci so šele v zadnjih nekaj letih postali priljubljeni hišni ljubljenci. Činčile so izredno nežne in plašne živali, ki ne marajo grobega ravnanja. Varneje se počutijo v čvrstem, a nežnem prijemu. Činčile so nočne živali in so izredno aktivne, veliko skačejo in plezajo, zato potrebujejo primerno veliko kletko s policami in igrali. Kletko namestite na primeren prostor, kjer ni prepiha, vlage in direktne sončne svetlobe. Činčile dobro prenašajo mraz, ne počutijo pa se najbolje pri temperaturah, višjih od sobne temperature – pride lahko do pregrevanja in celo do toplotnega udara. Peščena kopel je za činčile pravi užitek, zato jim to privoščite dvakrat na teden. Droben pesek nasujte nekaj centimetrov na debelo v primerno posodo in jo postavite v kletko. Po približno 15 minutah, ko se činčila v njej dobro povalja in odstrani nesnago iz svojega kožuha, kopel umaknite iz kletke, odstranite delce umazanije in jo napolnite za naslednjo uporabo. Kletko in vso opremo redno čistite in razkužujte. Tako se izognete številnim obolenjem, ki so posledica nehigiene. Preden činčilo prinesete domov, se na njen prihod temeljito pripravite in si priskrbite vso potrebno opremo. Prostor, kjer bo činčila pa primerno zavarujte pred njenimi ostrimi zobmi.

Zdravje činčile

Kot pri ostalih glodalcih tudi činčilam zobje stalno rastejo, saj nimajo korenin in jih morajo živali zato stalno obrabljati, sicer lahko preveč zrastejo in povzročajo nešteto zdravstvenih težav. Idealni za glodanje so mineralni kamni, sipine kosti, lesene veje in podobno. Činčile imajo drugi najgostejši kožuh v svetu sesalcev. Bolj gosto dlako od činčil imajo le še morske vidre. Činčile v naravi za svoj kožuh skrbijo tako, da se valjajo po vulkanskem prahu in tako odstranjujejo nesnago iz dlake. V ujetništvu lahko to uspešno nadomestite s peščenimi kopelmi. Činčile se še posebej rade očistijo s peščeno kopeljo po tem, ko ste se jih dotikali, zato jim omogočite izražanje njihovega naravnega vedenja. Vendar pa peščene kopeli nikoli ne pustite v kletki dlje od 20 minut, sicer jo lahko činčile uporabijo za stranišče.

Vašo činčilo redno pregledujte, da pravočasno ugotovite znake kot so izguba telesne teže, mesta brez dlake (včasih činčile, ki so v stresu, nimajo prave hrane ali se dolgočasijo začnejo žvečiti svojo dlako) in prekomerno rast zob.

Preden činčila postane vaša ljubljenka je prav, da pravočasno najdete veterinarja, ki ima izkušnje pri zdravljenju teh živali. Činčile so dokaj zdravi glodalci, včasih pa kljub temu zbolijo, predvsem za bakterijskimi in glivičnimi obolenji. Ta obolenja najlažje preprečujete z rednim čiščenjem kletke, menjavo nastila, čiščenjem posode za hrano in vodo ter pravilno prehrano in oskrbo. Prvi znak bolezni pri činčili je izguba telesne teže.

Pri izbiri činčile bodite pozorni na oči, ki morajo biti jasne in svetleče. Zdrava činčila ima dober apetit, je aktivna in pozorna na okolico, njeni iztrebki so normalni, dlaka na bradi je suha.
V primeru, da si činčila zmoči dlako, jo morate dobro posušiti z brisačo ali sušilcem za lase (nastavite ga na nizko temperaturo!), saj njihov kožuh zadržuje vlago in lahko začne gniti ali plesneti.

POVEZAVA: Zdravstvene težave činčile

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Činčila – Zdravstvene težave činčile Zdravstvene težave činčile   Motne oči Motne oči, ki so poleg tega še mokre z otečenimi vekami ali belim izcedkom so znak okužbe, ki jo lahko ...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.