Kopenske želve

Hibernacija

 

Članek se nanaša na vrste kopenskih želv, ki so tudi v svojem naravnem okolju izpostavljene zimskemu obdobju mirovanja – hibernaciji. Med želvami, ki se najpogosteje pojavljajo v naših trgovinah, hibernirajo naslednje vrste:

Tropskih in puščavskih vrst želv ne hiberniramo, seznam teh najdete na koncu članka.

kopenska zelva, hibernacijaDolžina hibernacije v naravi se giblje okoli 10 do 12 tednov. V ujetništvu naj bo dolžina hibernacije omejena na največ 14 tednov. Hibernacija v notranjih prostorih naj poteka od konca novembra do konca februarja, temu obdobju pa je potrebno prišteti še obdobje postenja. Hibernacija je lahko tudi krajša, daljšo pa odsvetujemo. 14 tednov dolgo hibernacijo naj imajo le popolnoma zdrave odrasle živali v odlični kondiciji. Mlade živali naj imajo krajšo hibernacijo (največ 10 tednov). Živali, mlajše od 3 let, naj ne hibernirajo, enako velja za želve, ki niso v dobri kondiciji, so bile v tekočem letu poškodovane, bolne ali kažejo kakršnekoli znake bolezni. Živali, ki niso v optimalni kondiciji, NE SMETE hibernirati, saj bi jih s tem poslali v gotovo smrt. Za hibernacijo se odločimo šele na podlagi temeljitega pregleda živali, s katerim ocenimo zdravstveno in splošno stanje živali. V kolikor niste prepričani, ali je želva v ustrezni kondiciji za hibernacijo, se oglasite pri izkušenem veterinarju ali gojitelju, ki bo opravil splošni pregled, na podlagi katerega bo ocenil primernost hibernacije za vašo želvo.

NIKOLI NE HIBERNIRAJTE BOLNIH, POŠKODOVANIH ALI PODHRANJENIH ŽIVALI. PRAV TAKO NE HIBERNIRAJTE TROPSKIH IN PUŠČAVSKIH VRST KOPENSKIH ŽELV.

V kolikor niste popolnoma prepričani, ali je žival v dovolj dobri kondiciji in popolnoma zdrava, je bolje, da je ne hibernirate. Mnogo želv živi povsem normalno življenje tudi brez hibernacije. Pravilno izvedena in ustrezno dolga hibernacija pa ima lahko koristne učinke na žival, predvsem, če želimo želve tudi razmnoževati. Vendar je potrebno želvo na hibernacijo predhodno ustrezno pripraviti. Priprava na hibernacijo se začne mnogo prej, kot si predstavlja večina skrbnikov. Mnogo želv pogine med hibernacijo, ker jih nevestni skrbniki ne pripravijo pravilno ali pa jih enostavno pustijo zunaj, kjer so prepuščene same sebi.

 

Pravilen postopek priprave na hibernacijo omenjenih želv je sledeč:

  1. Primerna oskrba preko celega leta – priprava na hibernacijo se začne že zelo zgodaj. Želve morajo biti čez leto primerno oskrbovane. Zelo pomemben del priprave na hibernacijo je ustrezna prehrana, ki mora biti redna in predvsem vrsti primerna in pestro sestavljena. Več o pravilni prehrani kopenskih želv, o katerih je govora v tem članku, si lahko preberete tule.
    Ne pozabimo tudi na redno oskrbo s pitno vodo, ustrezno osvetlitev, ki vključuje zadosten delež UV sevanja in ustrezen vir toplote. Le pravilno oskrbovane živali bodo preko leta nakopičile dovolj telesnih zalog za normalno in varno hiberniranje.
  2. Post – preden gre želva v obdobje prave hibernacije, je potrebno zagotoviti, da si žival v celoti izprazni vsebino prebavil, kar pri rastlinojedcih, kot so naštete kopenske želve, traja več tednov. V kolikor bi hibernirali želvo s polnim črevesjem, bi jo obsodili na gotovo smrt! V jesenskem obdobju (3-5 tednov pred pričetkom hibernacije) hranjenje popolnoma ukinemo. Medtem ko odvzamemo vso hrano, pa naj bo voda za pitje ves čas postenja na razpolago. Post naj pri mladih želvicah (starih do 5 let) traja 2-3 tedne, pri odraslih želvah pa 4-5 tednov. V prvi polovici postenja naj bo želva v normalno ogrevanem in osvetljenem terariju s temperaturo 24-27°C in vročo točko do 35°C. V drugi polovici postenja pa postopno znižujemo temperaturo in skrajšujemo čas osvetlitve. To storimo na način, da bodo želve v zadnjem tednu postenja v neogrevanem terariju s sobno temperaturo15-24°C in brez umetnega osvetljevanja. Preden gre želva v hibernacijo jo tudi stehtamo.
  3. Hibernacija – Obdobju postenja naj sledi hibernacija v hibernaklu, ki je nameščen v zavarovanem prostoru, kot so garaža, suha klet, podstrešje, zimski vrt in podobni prostori, katerih temperatura je VEDNO znotraj varnega območja 2-10°C. Temperaturo prostora za hibernacijo je potrebno predhodno preveriti. V ta namen uporabimo dva preverjena termometra, eden je lahko običajen alkoholni, drugi pa naj ima spomin za minimalno in maksimalno temperaturo, preko katerega se prepričamo o primernosti izbranega prostora za hiberniranje. Vlažne kleti, prostori, ki jih poplavlja in drugi pretirano vlažni prostori za hibernacijo niso primerni. Hibernacija naj traja od konca novembra do konca februarja. Obdobje postenja se ne šteje v čas hibernacije. Želvo namestimo v hibernakel, ki ga lahko predstavlja lesena zaboj, pasja uta, steklen terarij in podobno. Hibernakel ne sme biti nameščen direktno na betonu, zato ga podložimo s ploščo stiropora ali drugega izolativnega materiala. V hibernakel nasujemo 30 cm debelo plast substrata, pripravljenega iz mivke in šotnega substrata v enakih delih. V ta namen lahko uporabimo mivko Exoterra Desert Sand in šotni substrat Exoterra Jungle Earth. Na substrat nasujemo še 10 cm debelo plast narezanega papirja, slame ali suhega listja. Substrat naj bo vedno rahlo vlažen, NE MOKER! Želva se bo vkopala v substrat in bo tako zavarovana pred pretirano izgubo vode, ki je poleg zamrznitve najpogostejši vzrok za pogin želv v obdobju hibernacije. Hibernakel pokrijemo s pokrovom iz goste mreže. Temperaturo v hibernaklu redno spremljamo tudi v času same hibernacije. Idealna temperatura za hibernacijo kopenskih želv je 5°C. V kolikor temperatura pade pod 2°C, obstaja velika nevarnost, da bo želva zmrznila ali pa dobila resne ozebline. Če temperatura naraste nad 10°C, pa se metabolizem želve pospeši do te mere, da bo želva podvržena stradanju in dehidraciji zaradi prehitre izrabe telesnih zalog, kar tudi privede do zdravstvenih težav in nemalokrat do pogina živali.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da želve med hibernacijo ne smemo vznemirjati (to prepričanje je veljalo nekoč), velja sedaj novo spoznanje, da je želvo med hibernacijo zelo priporočljivo na vsaka 2 do 4 tedne vzeti iz hibernakla in jo (za 30 min) položiti v plitvo posodo s pitno vodo ogreto na 24°C. Primerna posoda je npr. Exoterra Water Dish ali Exoterra Feeding Dish. Voda naj NE SEGA višje od 1/4 višine oklepa živali. Želva bo v tem času odprla oči in se po potrebi napila vode. To je tudi priložnost, da želvo stehtamo in tako preverimo njeno zdravstveno stanje. V kolikor ugotovimo, da želva prehitro izgublja telesno maso (skozi celotno hibernacijo ne sme zgubiti več kot 6% telesne mase), oz. opazimo, da je z želvo karkoli narobe (izcedek iz ust, oči ali nosnic, rane, razjede…) je potrebno hibernacijo nemudoma prekiniti, sicer pa želvo osušimo in vrnemo v hibernakel, kjer bo hibernirala do naslednjega pregleda.

ŽELV MED HIBERNACIJO NE SMEMO HRANITI!

Želvo, pri kateri smo opazili kakršnekoli znake bolezni, je potrebno ogreti na 27°C, preden jo pričnemo zdraviti po navodilih izkušenega veterinarja.

Hibernacija v hladilniku: Želvo lahko hiberniramo tudi v namenskem hladilniku, ki ga uporabljamo le v ta namen. Hladilnik, ki je nameščen v temperiranem prostoru, predstavlja dobro rešitev za zagotovitev ustrezne in stabilne temperature, potrebne za varno in zdravo hibernacijo. Zaradi boljše temperaturne stabilnosti je priporočljivo v hladilnik namestiti nekaj plastenk, napolnjenih z vodo, ki bodo preprečevale, da bi temperatura v hladilniku pretirano nihala. Delovanje hladilnika in zanesljivost termostata predhodno preverimo z dvema termometroma, eden naj ima spomin za minimalno in maksimalno temperaturo. Temperaturo v hladilniku spremljamo skozi celotno obdobje hibernacije. Treba je opozoriti na dejstvo, da hladilnik nima sposobnosti gretja, zato bo temperatura v njem padla pod optimalno območje, če je hladilnik nameščen v neogrevanem prostoru, katerega temperatura se spusti pod 2°C. V primeru uporabe hladilnika za hibernacijo želv velja enako kar se tiče obdobja postenja, postopnega zniževanja temperature in rednih rutinskih pregledov, kot je opisano zgoraj. Po obdobju postenja želvico namestimo v plastično posodo, v katero smo pred tem nasuli substrat iz mivke in šote. Primerne so plastične kopenska želva, hibernacija, terarij, teraristika, temperaturaposode za shranjevanje hrane brez pokrova ali pa pokrov temeljito naluknjamo. Posoda naj bo dovolj velika, da se želva lahko obrne in naj ima dovolj visoke robove, da želva ne more pobegniti. V kolikor uporabimo tudi pokrov, ga je potrebno pred tem dobro naluknjati, da omogočimo dovolj učinkovito zračenje. Posodo z želvo sedaj postavimo v hladilnik s temperaturo 15°C. Temperaturo v hladilniku postopoma znižujemo, tako da bo ta ob koncu prvega tedna hibernacije dosegla ciljno temperaturo 5°C, na kateri ostane želvica vse do konca hibernacije. Hladilnik je potrebno vsaj trikrat tedensko odpreti za minuto ali dve, tako da se dobro prezrači. Priporočljivo je tudi spremljanje relativne zračne vlažnosti, saj lahko ta v hladilniku zelo pade, s čimer se poveča nevarnost dehidracije. Za večino vrst je primerna 50-60% zračna vlažnost. V kolikor zračna vlažnost v hladilniku pretirano pade, si lahko pomagamo z namestitvijo plitke posode napolnjene z vodo. Ruska želva, ki izvira iz zelo sušne pokrajine, mora imeti nekoliko nižjo zračno vlažnost, npr. 40%. Kot smo opisali že zgoraj, je želvo priporočljivo vsakih 2 do 4 tedne vzeti iz hibernakla in jo položiti v plitvo posodo s pitno vodo ogreto na 24°C.

Vir: www.tortoisetrust.org

Hibernacija na prostem: Na območju z milejšo zimo, kot je Primorska, lahko želve hibernirajo tudi na prostem, vendar jim moramo prav tako pripraviti ustrezno izoliran hibernakel, npr. pasjo uto, ki je delno vkopana v tla, ima zaščiten vhod, je zaščitena pred vremenskimi neprilikami in varna pred morebitnimi plenilci in poplavami. Na dno hibernakla nasujemio debelo plast substrata – mešanica zemlje in mivke v enakih delih, to pa prekrijemo še s plastjo suhega listja ali slame. Želva se bo jeseni vkopala v substrat in bo tako zaščitena pred zunanjim mrazom in pretirano izsušitvijo. Želvi lahko s pomočjo opek ali drugega materiala izdelamo tudi umeten rov, ki mora biti dovolj globok in ustrezno zaščiten pred mrazom in vdorom padavinske ali druge vode. Rov naj bo izdelan tako, da se želva lahko vkoplje v podlago na katero nasujemo še nekaj suhe slame ali listja. Prezimovanje na prostem pa nam ne omogoča rutinskih pregledov med hibernacijo, poleg tega pa je želva v takšnih razmerah bolj izpostavljena raznim škodljivcem, kot so miši, podgane ipd.

Prebujanje: po končani hibernaciji prenesemo hibernakel z želvo vred na sobno temperaturo, kjer ga pustimo dve uri, da se postopno ogreje. Želvo zatem vzamemo iz hibernakla in jo namestimo v normalno ogret in osvetljen terarij. Ko se popolnoma prebudi, jo za približno uro ali dve položimo v plitvo posodo ali pladenj z vodo (npr. Exoterra Water Dish ali Exoterra Feeding Dish) ogreto na 24°C. Voda naj NE SEGA višje od 1/4 višine oklepa živali. Spodbujanje k pitju na ta način močno pospešimo, kar je za želvo v tem trenutku življenjskega pomena, zato tega koraka nikar ne izpustite. Zgolj majhna posodica, napolnjena z vodo, ne bo zadostovala. Pitje naj ima prednost pred hranjenjem saj se bo želva le na ta način lahko znebila škodljivih snovi, ki so se ji nakopičile med hibernacijo. Želvi, ki se je dodobra zbudila in napila, sedaj ponudimo prvi obrok. Vodo za pitje naj ima ves čas na razpolago. V kolikor je želva zdrava in smo ji priskrbeli primerne bivalne pogoje (ustrezna toplota, svetloba…), se bo želva kmalu (v roku dveh ur) pričela hraniti. V kolikor želva zavrača hrano dlje kot teden dni, to nakazuje bodisi na neustrezne bivalne pogoje (prenizka temperatura, nezadostna osvetlitev…) ali pa na bolezensko stanje. V takem primeru se nemudoma oglasite pri izkušenem veterinarju. Zdrava želva med hibernacijo izgubi manj kot 6% telesne mase. V kolikor izgubi več kot 7% telesne mase je potrebno nemudoma obiskati veterinarja, saj to nakazuje na bolezensko stanje.

Seznam nekaterih tropskih in puščavskih vrst želv, ki jih NE smemo hibernirati je sledeč:

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Kača – Pritlikavi udav Kača - Pritlikavi udav Candoia carinata paulsoni Je najmanjša vrsta med velikimi kačami. Samci dosežejo le 60-70 cm, samice pa do 130 cm. Plen...
Oprema za terarij – Exo terra Oprema za terarij - Exo terra   Termometer in higrometer Z analognimi termometri in higrometri, ki jih namestite na različna mesta v terariju,...
Vodne želve – splošno Vodne želve - splošno   Vodne želve so pogoste in priljubljene prebivalke naših domov. Vse o specifičnih potrebah najpogostejših vrst vodnih ...
Rdečenoga želva – Geochelone carbonaria Rdečenoga želva Geochelone carbonaria   Opis vrste Geochelone carbonaria je srednje velika kopenska želva, ki zraste v dolžino od 25 do 35 cm...
Želva Misisipijska zemljevidarka Želva Misisipijska zemljevidarka   Graptemys pseudogeographica kohnii Tip živali: Vodna želva. Izvor: Jugovzhodne ZDA. Habitat: Stoječe vode...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.