Kopenske želve

Prehrana

 

kopenska zelva, prehrana, terarijPrehrani kopenskih želv je treba posvetiti veliko pozornosti, saj ima ta ključni vpliv na razvoj in zdravstveno stanje živali. Na to temo pa kroži zelo veliko pomanjkljivih, netočnih in zavajajočih informacij, ki so za želve v mnogih primerih usodne.

Za dobrobit ter dolgo in zdravo življenje kopenskih želv je torej pomembno poznavanje njihove pravilne prehrane. Zato se bomo tokrat posvetili prehrani mediteranskih vrst kopenskih želv, med katere uvrščamo:

  • grško želvo (Testudo hermanni),
  • dalmatinsko želvo (Testudo hermanni hercegovinensis),
  • mavrsko želvo (Testudo graeca)
  • širokorobo želvo (Testudo marginata)
  • četveroprsto želvo (Testudo horsfieldii)

Večina naštetih vrst kopenskih želv se najpogosteje pojavlja v trgovinah za male živali in seveda tudi v naših domovih.

 

Prehrana kopenskih želv v naravi

Kopenska želva, prehrana kopenske želveVse omenjene vrste želv (razen ruska) izvirajo iz mediteranskega bazena, kjer naseljujejo sušno, travnato in z grmičevjem ali z redkim drevjem poraslo pokrajino. Tamkajšnji “pašniki” želvam zagotavljajo obilico najrazličnejših zelišč, trav, polgrmov in grmov, kar je za želve osnovna prehrana. S stališča prehrane so kopenske želve podobne kozam, saj se najraje pasejo na drugorazrednih rastlinah, ki vsebujejo obilico vlaknin. Naravna prehrana kopenskih želv je zelo pestra in vključuje najrazličnejše sveže in suhe zeli, trave, liste in cvetove, ki rastejo na apnenčasti, s kalcijem bogati podlagi. Kalcija v njihovi prehrani zato ne primanjkuje, kot tudi ne težko prebavljivih vlaknin. Nasprotno pa v tej hrani ni veliko beljakovin. Pestrost različnih zeli in drugih rastlin, s katerimi se želve hranijo v naravi, jim zagotavlja, da pokrijejo vse prehranske potrebe. Na njihovem jedilniku se le redko znajde tudi kakšen odpadel sadež ali drug plod. V nasprotju s številnimi nestrokovnimi priporočili pa naravna prehrana teh želv nikakor ne vključuje živil živalskega izvora, vsaj ne v omembe vrednih količinah.

 

Pravilna prehrana v ujetništvu

Vse omenjene vrste želv so torej povsem rastlinojede, se pravi, da lahko vse prehranske potrebe zadostijo zgolj z rastlinsko prehrano. V toplem obdobju leta je za želvo idealna dovolj prostorna ograda na prostem, porasla s travo in zelišči. V ogradi naj bo nameščena hiška, ki želvi zagotavlja zavetje pred vročino in drugimi vremenskimi neprilikami. Ograda naj bo zavarovana tudi pred morebitnimi plenilci. V njej ne sme manjkati plitva posodica s čisto, pitno vodo. Kopenske želve nikoli ne puščajmo brez nadzora v bližini globlje vode, kot so ribniki in podobno, saj lahko želva ob padcu v vodo zelo hitro utone!

Zelenje v ogradi ponavadi ne pokrije prehranskih potreb kopenske želve, zato ji moramo hrano redno dodajati.

Osnovni obrok kopenske želve naj predstavljajo različne trave (Poa spp.) in travniška zelišča (listje in cvetovi), kot so: navadni regrat (Taraxacum officinale), navadni potrošnik (Cichorium intybus), dvoletni dimek (Crepis biennis), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata), širokolistni trpotec (Plantago major), navadna škrbinka (Sonchus oleraceus), marjetica (Bellis perennis), trobentica (Primula vulgaris), rman (Achillea millefolium), boreč (Borago officinalis), timijan (Thymus vulgaris), melisa (Melissa officinalis), žajbelj (Salvia officinalis), prava kamilica (Matricaria chamomilla), njivski slak (Convolvulus arvensis), navadna črnoglavka (Prunerla vulgaris), plazeča detelja (Trifolium repens), srednja detelja (Trifolium medium) in druga nestrupena travniška zelišča. Zeliščem lahko primešamo tudi listje malinjaka (Rubus idaeus), robide (Rubus sp.), vinske trte (Vitis vinifera), murve (Morus alba), fižola (Phaseolus vulgaris), hibiskusa in hibiskusove cvetove ter cvetove buč. V jesensko zimskem obdobju, ko svežih zelišč in trave nimamo na voljo, lahko kopenskim želvam ponudimo tudi endivijo, različne sorte radiča, kakovostno seno in posušena travniška zelišča, ki so naprodaj kot hrana za glodalce v vseh butikih za male živali Zootic. Želva naj ima vedno na voljo tudi sipino kost, ki predstavlja dober vir kalcija. Za mlajše živali naj bo ta nastrgana in ponujena v plitkem podstavku. V naših trgovinah so na voljo tudi popolne hrane za kopenske želve v briketirani obliki. Takšna hrana je denimo, Exoterra Tortoise Adult ali Tetrafauna Tortoise. Briketirana hrana predstavlja zelo dobrodošel dodatek osnovni mešanici travniških zelišč, v zimskem obdobju pa lahko kopenskim želvam, ki ne hibernirajo, predstavlja tudi osnoven obrok.

 

Neprimerna hrana za kopenske želve

Hrana za kopenske želve mora izpolnjevati zahteve: vsebovati mora velik delež vlaknin in kalcija, hkrati pa ne sme vsebovati prevelikega deleža beljakovin (rastlinskega in živalskega izvora), sladkorjev, fosforja in snovi, ki zavirajo izrabo kalcija. Zgoraj naštete zahteve z jedilnika kopenskih želv v celoti izključujejo vsa živila živalskega izvora. Mačja in pasja hrana, jajca, perutnina in drugo meso, sir, žuželke, deževniki in podobno so povsem neprimerne sestavine za prehrano kopenskih želv. Želve hrano živalskega izvora sicer rade jedo, kar pri skrbnikih pogosto privede do napačnih zaključkov, češ da je to torej ustrezna hrana, kar pa seveda ne drži. Tudi naši otroci zelo radi jedo čips, smokije, piškote in čokolado, čeprav to zanje ni primerna in predvsem tudi ni zdrava hrana.
Živalske beljakovine povzročijo pri kopenskih želvah motnje v prebavi, saj prebavila teh želv niso prilagojena za prebavo takšne hrane. Želve, ki jih skrbniki hranijo z beljakovinsko hrano prehitro rastejo, kar lahko privede do hudih deformacij oklepa in drugega okostja. Oklep takšnih želv je močno reliefen (piramidast), kar močno skazi videz živali. Zdrave živali imajo povsem gladek in lepo zaobljen oklep. Prekomeren delež beljakovin (živalskih ali rastlinskih) v prehrani lahko privede tudi do obolenja in kasnejše odpovedi ledvic, zaradi česar takšne želve ne dočakajo polne življenjske dobe. Ta je sicer lahko daljša od 50 let. Presežek beljakovin lahko povzroči tudi nastanek bolezni kot je putika ali protin, ki zelo oteži gibanje živali.
Poleg živil živalskega izvora pa se moramo pri prehrani kopenskih želv izogibati tudi večjim količinam sadja in nekaterim vrstam zelenjave. Sadje vsebuje preveč sladkorjev in premalo vlaknin, zato se mu je treba izogibati. Tudi nekatera korenasta zelenjava, kot je rdeč korenček, koleraba, repa itd., lahko vsebuje preveč sladkorja, zato naj je v obroku ne bo preveč. Presežek sladkorja lahko v prebavilih želv privede do pretiranega razmnoževanja patogenih mikroorganizmov. Prav tako za želve niso primerne številne sorte mehkolistnih in krhkolistnih solat (kristalke), ki vsebujejo premalo vlaknin in veliko vode. Izogibamo se tudi rastlinam, ki vsebujejo obilo oksalne ali fitinske kisline, obe namreč otežujeta sprejemanje kalcija iz hrane. Takšne rastline so denimo: zelje, brokoli, ohrovt, špinača, fižol, grah, artičoka, travniška kislica, rabarbara ipd. Stročji fižol in grah želve sicer rade jedo, vendar je v teh živilih obilo fosforja, ki moti presnovo kalcija, zato naj bosta stročji fižol in grah le občasen dodatek prehrani kopenskih želv. Poleg tega vsebujejo stročnice veliko beljakovin, ki v prekomernih količinah tudi povzročajo prehitro rast živali in prekomerno obremenjujejo ledvica.
Pomen mineralno vitaminskih dodatkov

Zavedati se moramo, da tudi najbolj pester in skrbno sestavljen obrok predstavlja le skromen približek tistemu, ki si ga želva poišče v naravi. Hrani za kopenske želve je zato treba redno dodajati mineralno vitaminske dodatke za rastlinojede plazilce, ki želvam zagotovijo vse potrebne vitamine in minerale v pravilnem razmerju. Zelo primerna je kombinacija vitaminsko mineralnih dodatkov, kot sta Tetrafauna ReptoCal in Tetrafauna ReptoLife.
Voda za pitje

Želve v naravi zelo rade pijejo, ko le imajo priložnost. V ujetništvu jim zato priskrbimo plitko posodico s čisto vodo, v katero lahko zleze cela žival. Voda naj ne bo globlja od ene tretjine višine oklepa živali. Posoda pa naj bo takšna, da bo omogočala varen izhod živali. Priporočljivo je, da želve dvakrat na teden položimo v plitev podstavek z mlačno vodo, v kateri se žival okopa in napije.

 

Pomen ultravijolične svetlobe

Kopenske želve se zelo rade sončijo na jutranjem in poznem popoldanskem soncu. Tako se ogrejejo, kar jim omogoča normalno prebavo. Poleg ogrevanja ima sončna svetloba v življenju želv še eno zelo pomembno nalogo. Preko UVB sevanja, ki predstavlja nevidni del spektra sončne svetlobe, se namreč v koži kopenskih želv in drugih plazilcev aktivira prekurzorska spojina, ki je potrebna za tvorbo vitamina D3. Ta vitamin je silno pomemben za vsrkavanje kalcija iz prebavil in omogoča normalno rast in razvoj okostja živali. Odsotnost UV sevanja in/ali pomanjkanje kalcija v prehrani privede do bolezenskega stanja, ki mu pravimo presnovna bolezen kosti. Ta se v začetni fazi kaže z mišičnimi krči in splošno oslabelostjo živali, kasneje pa, če vzroka ne odpravimo, pride do hudih deformacij oklepa in drugega okostja ter prezgodnjega pogina živali. Želvam, ki niso izpostavljene sončnemu sevanju, je treba zagotoviti ustrezno osvetlitev, ki zagotovi dovolj intenzivno svetlobo in zadosten delež UV sevanja. Za omenjeno skupino želv je primerna kombinacija dveh fluorescentnih cevi in sicer Exoterra Repti Glo 2.0 in Exoterra Repti Glo 5.0. Le obe cevi skupaj zagotovita ustrezno jakost osvetlitve in ustrezen delež UVB sevanja. Ker fluorescentne žarnice sčasoma oslabijo, jih je treba po šestih do devetih mesecih delovanja nadomestiti z novimi. Osvetlitev lahko zagotovimo tudi z univerzalno živosrebrno žarnico, kot je Exoterra Solar Glo, ki zagotovi ustrezen delež vidne in UV svetlobe ter toplote hkrati.

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Dvoživke – Amphibia Dvoživke (Amphibia) - Žabe   Žaba: Rožičarka Ceratophrys cranwelli Tip živali: Nočno aktivna, talna vrsta. Izvor: Južna Amerika Habitat: Po...
Ruska ali četveroprsta želva Ruska ali četveroprsta želva Testudo horsfieldii   Izvor in habitat: Ruske želve poseljuje široko območje osrednje Azije, od jugovzhodne Rusi...
Oprema za terarij – Grelne žarnice Exo-Terra... Oprema za terarij Grelne žarnice Exo-Terra   SUN GLO TIGHT BEAM Grelna žarnica za terarij Je žarnica posebej prirejena za točkovno gretje te...
Leopardja želva – Geochelone pardalis Leopardja želva Geochelone pardalis   Tip živali: Kopenska želva. Izvor: Afrika. Habitat: Polsuhi travniki s trnatim grmičevjem. Velikost...
Temperaturni prehod v terariju Temperaturni prehod v terariju Terarijske živali   Plazilci so hladnokrvne živali, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura odvisna od ...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.