Kopenske želve

Splošno

 

kopenske želve, kopenske želve, teraristika, terarijŽelve so s svojo telesno zgradbo in dolgo življenjsko dobo res izjemna bitja. Na Zemlji so že od časa dinozavrov in od takrat se niso bistveno spremenile. Nekaj njihovih značilnosti si lahko ogledate tudi tukaj.

 

Koža želve

Zunanja plast oklepa je del kože in to velja tudi za roževinaste ploščice – luske. Želve se ne levijo tako kot kače, ki slečejo celotno kožo hkrati, pač pa se levijo stalno, v majhnih koščkih.
Če imate doma vodne želve, lahko opazite koščke odmrle kože, ki plavajo v vodi. Želve se drgnejo ob predmete (les, kamni) in tako luščijo kožo. Kopenske želve se levijo na podoben način, odmrla koža pa se nabira na delih telesa in tako še dodatno zaščiti dele telesa, ki jih ne varuje oklep. Roževinaste plošče na oklepu se ne levijo in sčasoma postanejo bolj debele. Novejše luske so večje in so spodaj, zgornje luske so starejše in manjše.

 

Okončine želv

Kopenske želve imajo kratke, močne noge. Gibajo se počasi; deloma zaradi težkega oklepa, deloma zaradi nezadostnega raztezanja nog, ki so ukrivljene.

Vodne želve imajo podobne okončine kot kopenske, poleg tega pa imajo med prsti še plavalno kožico in dolge kremplje. Za plavanje uporabljajo vse štiri okončine in pri tem izmenjavajo desne in leve noge. Kremplji omogočajo plezanje iz vode na kopno, samci pa jih uporabljajo tudi med parjenjem, da se oprimejo samic.

 

Oklep

Zgornji, hrbtni del oklepa imenujemo karapaks, spodnji trebušni del pa plastron. Karapaks in plastron sta združena na straneh s koščenimi mostovi. Notranja stran oklepa je sestavljena iz približno 60 kosti, ki vključujejo hrbtenico in rebra, kar želvi preprečuje izhod iz oklepa. Pri večini želv je zunanja plast oklepa pokrita z roževinastimi luskami, ki so del zunanje plasti kože – epidermisa. Luske prekrijejo razpoke med kostmi oklepa in ga tako učvrstijo. Nekatere želve nimajo roževinastih lusk (morske želve in želve z mehkimi oklepi).

Oblika oklepa veliko pove o načinu življenja želve. Večina kopenskih želv ima velik kupolast oklep, ki ga je težko zdrobiti in jih varuje pred plenilci. Oklep vodnih želv je običajno ploščat, hidrodinamičen, ki olajša plavanje in potapljanje. Barva oklepa je različna, najpogosteje rjava, črna ali olivno zelena. Pri nekaterih vrstah so na oklepu rdeče, oranžne, rumene ali sive oznake v obliki pik, lis, črt ali nepravilnih madežev. Kopenske želve imajo precej težke oklepe, medtem ko so oklepi vodnih želv lažji in preprečujejo, da bi želva potonila ter omogočajo hitrejše plavanje.

 

Razmnoževanje želve

Želve ležejo jajca, ki so zelo mehka in usnjata. Beljak je bel in vsebuje drugačne beljakovine kot jajca ptic, zato se ob kuhanju ne strdi. Razvoj zarodkov pri nekaterih vrstah je odvisen od zunanje temperature – pod vplivom visoke zunanje temperature se razvijejo samice, pod vplivom nižje zunanje temperature pa samci. Želve ležejo jajca v luknje, ki jih izkopljejo v pesek ali blato. Nato jih prekrijejo in pustijo, da se mladiči sami izležejo. Želve imajo izredno dolgo življenjsko dobo in njihovi organi s starostjo ne propadajo kot pri drugih živih bitjih. To dejstvo je vzpodbudilo znanstvenike, da raziskujejo genetske zapise želv in iščejo gene, ki omogočajo dolgo življenje.

 

Velikost želv

Velikost želve je zelo različna, vendar na splošno velja, da so morske želve večje od svojih kopenskih in sladkovodnih sorodnic. Največja želva je morska orjaška usnjača, ki v dolžino meri tudi do 2 m in lahko tehta celo preko 900 kg. Od kopenskih želv pa so največje galapaške velikanke, ki živijo na Sejšelih in Galapagosu. Odrasle merijo do 130 cm in tehtajo do 300 kg.

 

Glava in vrat želve

Želve delimo v dve skupini glede na umikanje vratu v oklep: želve, ki potegnejo vrat pod hrbtenico (Cryptodira) in želve, ki vrat potegnejo postrani (Pleurodira). Večina kopenskih želv ima oči usmerjene navzdol, da gledajo na predmete pod sabo in pred njimi, medtem ko so oči pri vodnih želvah nameščene nekoliko bolj proti vrhu glave. Želve imajo odličen nočni vid zaradi izjemno velikega števila paličic v mrežnici. Čepki pa jim omogočajo barvni vid od ultravijolične A do rdeče valovne dolžine.

Kopenske želve večinoma zelo počasi premikajo glavo, saj je hitro gibanje običajno lastnost plenilcev, ki iščejo plen. Mesojede želve hitro premikajo glavo, da lahko hitro hlastnejo.

Želve imajo tog, neupogljiv »kljun«. Za razkosavanje in žvečenje hrane pa uporabljajo čeljusti. Namesto zob imajo ostre roževinaste robove spodnje in zgornje čeljusti. Mesojede želve imajo kot nož ostre robove, ki režejo skozi meso. Rastlinojede želve pa imajo nazobčane robove čeljusti, ki omogočajo trganje rastlin. Z jezikom si želve pomagajo pri požiranju hrane in za razliko od ostalih plazilcev iztegnejo jezik, da ujamejo hrano.

 

Ali je kopenska želva prava ljubljenka za vas?

Kopenska želva je zanimiv hišni ljubljenec, ki je lahko tudi velik izziv zaradi svoje velikosti in prehranskih navad. Pri nas najbolj poznana in najpogostejša vrsta je grška želva (Testudo hermanni). Kopenske želve niso zahtevni ljubljenci, potrebujejo pa določene posebne pogoje za normalno življenje.

Grška želva zraste približno 20 cm v dolžino, živi pa lahko zelo dolgo, tudi 100 let ali več. Afriška želva je velika kopenska želva (zraste tudi do velikosti 80 cm), ki lahko kot večina kopenskih želv dočaka zelo visoko starost. Zaradi izredno dolge življenjske dobe se morate pripraviti na to, da boste za svojo ljubljenko skrbeli vse svoje življenje in vas lahko ta celo preživi. Zato dobro premislite o tem, preden želvo prinesete v vaš dom.

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Afriška ostrogasta želva – Geochelone sulcat... Afriška ostrogasta želva Geochelone sulcata   Tip živali: Kopenska želva. Izvor: Severna Afrika. Habitat: Puščava. Velikost: 45 do 80 cm....
Kače – Splošno o vrstah, zgradbi, strupu Kače - Splošno o vrstah, zgradbi, strupu   Vrste kač Poznamo več kot 2700 vrst kač, peščico od teh vrst pa imajo ljudje po svojih domovih za h...
Oprema za terarij – Stekleni terarij Exo-Te... Oprema za terarij - Stekleni terarij Exo-Terra Predstavlja idealno bivališče za ptičje pajke, škorpijone, paličnjake in številne druge živali. Izobli...
Kača – Pritlikavi udav Kača - Pritlikavi udav Candoia carinata paulsoni Je najmanjša vrsta med velikimi kačami. Samci dosežejo le 60-70 cm, samice pa do 130 cm. Plen...
Želva rumenovratka – Trachemys scripta scrip... Želva rumenovratka - Trachemys scripta scripta   Tip živali: Vodna želva. Izvor: Jugovzhodne ZDA. Habitat: Počasi tekoče in stoječe vode, p...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.