Širokoroba želva

Testudo marginata

 

ŠIROKOROBA ŽELVA, TESTUDO MARGINATA, terarij, teraristika, kornjačaTip živali: Kopenska želva.
Izvor: Južna Evropa.
Habitat: Višinski travniki z grmičevjem.
Velikost: Do 35 cm.
Življenjska doba: Lahko tudi preko 100 let.
Prehrana: Rastlinojeda žival; trava, seno, sveža in posušena travniška zelišča, regrat, radič, endivija, detelja, rukola, cvetovi. Ne pozabite na vitaminsko mineralni dodatek in posodo s pitno vodo.
Tip terarija: Ležeč, suh terarij s plitko posodico za vodo in kvalitetno osvetlitvijo.
Dnevna temperatura v terariju: 22 – 26°C z vročo točko 35°C.
Nočna temperatura v terariju: 15 – 24°C .
Ogrevanje terarija: Z grelno žarnico in po potrebi grelna plošča.
Zračna vlaga v terariju: Zagotovimo plitko posodico z vodo v katero lahko zleze cela žival. Globina vode ne sme presegati 1/3 višine oklepa. Posodica mora zagotavljati varen izhod za žival.
Podlaga v terariju: Fina mivka pomešana z ilovnata zemljo v razmerju 1:1, kateri lahko dodamo nekaj produ (dovolj veliki kamenčki, da jih žival ne more pogoltniti!).
Osvetlitev terarija: Potrebuje UVA in UVB. > Preberite več o pomenu UVA, UV, UVB svetlobe v terariju.
Dekoracija: Kamenje, korenine in skrivališča.

 

Opis vrste

Širokoroba želva (Testudo marginata) je največja vrsta kopenske želve v Evropi in doseže telesno težo do 5 kg ter telesno dolžino do 35 cm. Oklep je podolgovat in na sredini telesa opazno zadebeljen. Zadnji del oklepa je nazobčan in izvihan kot zvonec. Karapaks ali hrbtni del oklepa odraslih osebkov je skoraj povsem črn z rumenimi obrobami. Trebušni del oklepa je svetlejše obarvan in ima parne trikotne oznake, katerih konice so obrnjene proti zadnjemu delu živali. Sprednji del okončin pokrivajo velike luske. Starejše samice imajo nekoliko gibljive zadnje ploskve trebušnega dela oklepa. Rep ima po dolžini značilen vzorec, hrbtni del oklepa pa nad repom ni razdeljen kot pri ostalih, sorodnih vrstah. Samci imajo daljši rep, ki je na bazi debelejši kot pri samicah. Spodnja stran oklepa je močneje nazobčana. Samci so tudi pogosto večji od samic. Poznamo dve podvrsti širokorobe želve. Latinsko ime Testudo marginata sarda se uporablja za širokorobe kornjače, ki živijo na Sardiniji. Te imajo manj upognjene zadnje plošče na zadnjem delu hrbtnega oklepa. Zadnji del hrbtnega oklepa pa je tudi skoraj gladek v primerjavi z nazobčanim oklepom zgoraj opisane podvrste Testudo marginata marginata, ki je grška različica širokorobe kornjače.
Širokoroba želva je v tesnem sorodstvu z mavrsko kornjačo, ki ima podobne telesne značilnosti – podolgovat hrbtni del oklepa, velike luske na prednjih nogah, velike luske na glavi in stožčasto oblikovane luske na zgornjem delu stegen, nerazdeljen oklep nad repom, premične plošče na zadnjem delu trebušnega oklepa in nimajo špic na repu. V ujetništvu pogosto prihaja do navzkrižnega parjenja teh dveh vrst, ki pa ni zaželeno.

 

Življenjski prostor

Širokorobe kornjače v naravi živijo v južni Grčiji od Peloponeza do Olimpa. Najdemo jih tudi na drugih posameznih območjih Balkana, v Italiji in severovzhodni Sardiniji. Širokoroba kornjača živi v bolj goratih predelih kot njena sorodnica grška kornjača. Najdemo jo tudi na 1600 m nadmorske višine. Črno obarvan hrbtni del oklepa ji v tem okolju pomaga preživeti, saj omogoča sprejemanje velike količine toplote v dokaj kratkem času in ji tako pomaga pri uravnavanju telesne temperature. Zgodaj zjutraj se širokorobe kornjače grejejo na soncu, da dvignejo telesno temperaturo, nato pa se odpravijo iskat hrano. Po hranjenju se v najbolj vročem času dneva vrnejo v svoja zavetišča, ki jih ponovno zapustijo pozno popoldne.

 

Prehrana

Grška kornjača je strog rastlinojed in njena prehrana sestoji v glavnem iz rastlin njenega naravnega mediteranskega okolja. V ujetništvu so na njenem jedilniku regrat, radič, endivija, detelja, vodna kreša, trava, listi trte in jagodnjaka, trpotec ter številna druga zelišča. Včasih je celo seno. V trgovini lahko kupite tudi pripravljeno briketirano hrano za kopenske želve Exoterra Premium Tortoise Adult in Tetrafauna Tortoise. Poleg briketirane hrane pa lahko izbirate tudi med široko paleto posušenih zelišč JR Farm, ki zagotavljajo potrebno vlaknino v prehrani kopenskih želv. Sadje in paradižnik lahko povzročata drisko, zato se ju izogibamo. Zeleno solato širokoroba kornjača z veseljem pohrusta, vendar je zaradi nizke hranilne vrednosti ne dajemo v velikih količinah. Vsebnost beljakovin v hrani mora biti nizka in v nobenem primeru ne smemo želve hraniti z živalskimi beljakovinami kot so meso, polži, črvi, hrana za vodne želve ali celo mačja ali pasja hrana. Prevelik delež beljakovin v prehrani povzroča težave z gibanjem in odpoved ledvic. Hrani je potrebno redno dodajati vitamine in kalcij, ki je nujno potreben za pravilen razvoj oklepa. Najbolj primerna je mešanica različnih kalcijevih soli kot je kalcijev laktat in kalcijev karbonat, brez fosforja. Fosfor preprečuje vsrkanje kalcija in visoka vsebnost fosforja v hrani lahko povzroči nepravilen razvoj (»piramidast oklep«), čeprav kalcij vsak dan dodajamo v hrano. Dober vir kalcija predstavlja tudi nastrgana sipina kost, ki naj jo ima žival redno na razpolago v plitvi posodici.

 

Parjenje in razmnoževanje

ŠIROKOROBA ŽELVA, TESTUDO MARGINATA, PARITEV, terarij, teraristika, želve, parjenje želvTakoj po prebujanju iz hibernacije se prebudi tudi paritveni nagon. Samec sledi samici, kroži okoli nje, jo grize za noge, jo udarja z glavo in se poskuša povzpeti nanjo. Med samim parjenjem samec odpre usta, kaže svoj rdeč jezik in se oglaša s kriki. Zvok paritvenega krika je pri širokorobi kornjači podoben stokanju, z dolgimi globokimi toni za razliko od grške kornjače, ki spušča mnogo višji piskajoč zvok. Med parjenjem samica stoji povsem pri miru in drži glavo postrani ter opazuje samca z odprtimi usti. Videti je kot bi rdeč jezik samca imel signalizacijsko vlogo. Samice premika glavo z leve proti desni v ritmu oglašanja samca.

Po parjenju samica poišče primeren kraj za odlaganje jajc. Z zadnjimi nogami nato izkoplje v tla luknjo. Če so tla pretrda, samica iz svoje zadnjične žleze spusti vodo in zmehča zemljo. Ko je luknja dovolj globoka, začne samica vanjo leči jajca, ki jih nato pokrije z zemljo – ponovno z zadnjimi nogami. Nato tla poravna, da postanejo tako trdna kot prej. Večje živali lahko jajca ležejo do trikrat v enem poletju, naenkrat izležejo približno 15 jajc. Samice ležejo okroglasta jajca s trdno lupino v zemljo od maja do junija.

 

Inkubacija in izvalitev

Inkubacija jajc traja v naravi približno 100 dni, kar je za kopenske želve relativno kratek čas. Pri večini tropskih želv traja inkubacija do 200 dni. Kratkotrajna inkubacija je prilagoditev na submediteransko podnebje, kjer poletja niso tako dolga. V ujetništvu, kjer so jajca v inkubatorju, je ta čas znatno krajši – pri temperaturi 31,5°C se mlade želvice izležejo že po 60 dneh.

Po nekaj dneh težek rumenjak potone na dno jajca. Na vrhu rumenjaka plava zarodkovo plošča, ki jo obdaja beljak. Prav zato želvjih jajc ne smemo obračati po tem, ko se rumenjak enkrat vsede na dno, sicer poškodujemo ali uničimo zarodke.

Sveže izležena jajca so sivkasto bele barve, kmalu pa se na najvišji točki jajca pojavi jasna bela lisa, ki se postopno povečuje, dokler jajce v celoti ne postane popolnoma belo. Ko se zarodek popolnoma razvije, mladiči začnejo prebijati lupino z jajčnim zobom in skozi luknjico prvič s pljuči vdihnejo zrak. Nato se umaknejo nazaj v jajce, dokler popolnoma ne prebijejo lupine.

V naravi mladiči prva dva tedna ostanejo pod zemljo, kjer so varni pred plenilci, hrano pa dobivajo iz rumenjakove vrečke. Mlade živali so previdne in skrivnostne, večino časa se skrivajo. Izogibajo se sončni svetlobi zaradi nevarnosti pregrevanja. Mladiči širokorobe kornjače izredno hitro rastejo. V idealnem življenjskem okolju in s pravilno oskrbo pridobijo 100-500 g na leto. Po 20. letu življenja se rast upočasni in žival raste izredno malo in počasi. Življenjska doba širokorobe kornjače je med 100 in 140 let.

 

V ujetništvu

V terariju
Želve v ujetništu lahko odlično uspevajo, če njihov skrbnik dobro pozna njihove potrebe. Potrebujejo grelno žarnico ustrezne jakosti, ki naj bo 15-20 cm oddaljena od dna terarija in tako ustvarja mesto za gretje s temperaturo 35°C. Tla v terariju naj bodo pokrita s približno 5 – 10 cm podlage, ki naj jo predstavlja mešanica fine mivke, kot je Exoterra desert sand in ilovnate zemlje v enakih delih. Iz estetskih razlogov lahko dodamo nekaj kamenja dovolj velike granulacije, da ga žival ne more pogoltniti. Žarnica naj bo prižgana čez dan, da se želve grejejo pod njo, ponoči pa naj bo ugasnjena. Ko se njihovo telo dovolj segreje, sledi hranjenje. Večkrat na dan jim ponudimo listnato zelenjavo in zelišča. Želve potrebujejo tudi ultravijolično svetlobo, ki jo v terariju zagotovimo z žarnico Exoterra Repti Glo 5.0. Ta naj bo prižgana 12 do 14 ur dnevno. Preko toplega dela leta je priporočljivo, da se kratek čas sončijo na naravni sončni svetlobi. Poleti jih lahko vsak dan odnesemo na prosto, pozimi pa, če ne hibernirajo, potrebujejo UV žarnico. Z digitalnim termometrom nadzorujemo temperaturo v terariju in tako preprečimo pregrevanje živali.

Zunaj
V blagem podnebju so lahko širokorobe kornjače na prostem od sredine marca do oktobra. Ogrado naj imajo na najbolj sončnem delu vrta, v njej pa naj bo lesena hiša, v katero se lahko želve po želji umaknejo. V ogradi naj bo dovolj peska, da se lahko želve vanj popolnoma zakopljejo.

Zjutraj lahko opazujemo želve, ki se grejejo na soncu, preden se začnejo hraniti. Po hranjenju se vrnejo v hiško. Pozno popoldne ponovno pridejo iz svojega zavetja. Kopenske želve ne potrebujejo toliko sonca kot bi pričakovali za plazilca. Do oktobra bodo podnevi vedno dalj časa počivale. Takrat jih položimo v prostoren zaboj, napolnjen s suhim listjem in jih namestimo v hladen prostor, temperature < 10°C. Želve tako hibernirajo do sredine marca, mlade živali pa se prebudijo bolj zgodaj. Želve hiberniramo le, če so zdrave in v dobri telesni kondiciji in imamo za to vse potrebne pogoje in znanje. Nepravilna hibernacija lahko želvi povzroči velike težave ali pa celo pogine.

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Leopardja želva – Geochelone pardalis Leopardja želva Geochelone pardalis   Tip živali: Kopenska želva. Izvor: Afrika. Habitat: Polsuhi travniki s trnatim grmičevjem. Velikost...
Oprema za terarij – Exo terra Oprema za terarij - Exo terra   Termometer in higrometer Z analognimi termometri in higrometri, ki jih namestite na različna mesta v terariju,...
Temperaturni prehod v terariju Temperaturni prehod v terariju Terarijske živali   Plazilci so hladnokrvne živali, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura odvisna od ...
Grška želva – Testudo hermanni Grška želva - Testudo hermanni   Tip živali: Kopenska želva. Izvor: Južna Evropa. Habitat: Travniki z grmičevjem, obronki gozdov in peščene...
Vodne želve – splošno Vodne želve - splošno   Vodne želve so pogoste in priljubljene prebivalke naših domov. Vse o specifičnih potrebah najpogostejših vrst vodnih ...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.