Želva rumenovratka

S 1. 1. 2016 je stopila v veljavo Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Na nivoju Evropske unije je bil sprejet seznam invazivnih tujerodni živalskih in rastlinskih vrst, za katere velja popolna prepoved prodaje, posedovanja in razmnoževanja. Na seznam je bila umeščena tudi vrsta Trachemys scripta z vsem podvrstami (kamor spada tudi rumenovratka). Želvic rumenovratk zato ni več v prodaji, članek o oskrbi pa je namenjen lastnikom, ki to vrsto želve že imajo in jo smejo imeti do njene naravne smrti….pod pogojem, da jo ne izpustijo v naravo in preprečijo morebitno razmnoževanje.

Oskrba

 

Želva rumenovratka, TRACHEMYS SCRIPTA SCRIPTA, želvicaŽelva rumenovratka (Trachemys scripta scripta) je splošno razširjena in dostopna vrsta, a je informacij o tem, kako pravilno skrbeti zanje razmeroma malo. Želve rumenovratke so akvateristične živali, kar pomeni da potrebujejo ustrezno velik terarij z vodnim in kopnim delom.

Če želimo, da bo rumenovratka živela srečno, zdravo in dolgo življenje, ji moramo zagotoviti naslednje:

 

Prostoren (akvaterarij) terarij, s kopnim in vodnim delom

Želve rumenovratke so zelo aktivne plavalke, ki hitro rastejo, zato potrebujejo prostoren akvaterarij. Ta mora vsebovati primerno brežino, na katero lahko brez težav zleze cela žival. Če je živali več, mora biti kopni del ustrezno večji. Želvice morajo imeti možnost, da v celoti zlezejo iz vode in si pri tem osušijo oklep. Na ta način močno zmanjšamo verjetnost razvoja alg, škodljivih bakterij in glivic na oklepu in koži živali. Prav pomanjkanje možnosti, da bi se želvica ogrela in pri tem popolnoma osušila pogosto privede do zdravstvenih težav. Terarij naj bo kar se da prostoren, da bo želvica lahko plavala, se sončila in ne bo prehitro zamazala vode.

Ustrezno ogrevanje

Tako kot ostali plazilci potrebujejo tudi vodne želvice ustrezno ogrevanje. Ker del svojega življenja preživijo na kopnem, del pa v vodi, je potrebno z varnim grelcem zagotoviti tako ogrevanje vode, kot tudi točkovno ogrevanje kopnega dela. Za odrasle rumenovratke naj bo voda ogreta na 24 do 26°C, za mladičke pa je bolje, če je voda ogreta na 28°C. Ogrevanje vode zagotovimo z ustrezno močnim in varnim akvarijskim grelcem. Točkovno gretje kopnega dela je potrebno zagotoviti z grelno žarnico ustrezne jakosti. Ustvariti je potrebno ti. vročo točko s temperaturo približno 35°C. V primeru, da tega ne zagotovimo, oziroma je voda preveč ogreta, želvica ne bo nikoli zlezla iz vode in se pri tem osušila. Občasna osušitev oklepa je za vodne želve življenskega pomembna, saj se jim sicer na oklepu trajno naselijo alge, bakterije in glivice, kar je za želvico zelo škodljivo in lahko povzroči izbruh bolezni in celo pogin živali.

 

Ustrezna osvetlitev

Rumenovratke se v naravi rade sončijo na soncu, kar pomeni, da so izpostavljene tudi UV sevanju. Ta ima koristen učinek na metabolizem kalcija in preprečuje nastanek metabolne bolezni kosti. Želvicam moramo tudi v ujetništvu zagotoviti osvetlitev, podobno tisti, ki so jo deležne v naravi. Zmotno je prepričanje, da zadostuje že svetloba, ki jo oddaja grelna žarnica. Takšna svetoba namreč ne zajema celotnega spektra in ne vsebuje nujno potrebnega UVB sevanja. Terarij z rumenovratko naj bo osvetljen 12 do 14 ur dnevno. Za osvetlitev so najprimernejše fluorescentne žarnice v cevasti ali kompaktni izvedbi. Idealno osvetlitev akvaterarija z rumenovratko zagotovimo z namestitvijo dveh žarnic in sicer Repti Glo 5.0 in Repti Glo 2.0. Prva zagotovi ustrezen delež UVB sevanja, druga pa ustrezno intenziteto osvetlitve.

 

Ustrezna prehrana

Želve rumenovratke so vsejede živali, ki v mladosti potrebujejo nekoliko večji delež hrane živalskega izvora. V naravi se mlade rumenovratke hranijo z vodnimi polži, deževniki, rakci, ličinkami žuželk, paglavci, ribami in drugo hrano živalskega izvora, poleg tega pa tudi z vodnim in obvodnim rastlinjem in njihovimi sadeži. S starostjo se delež rastlinske hrane povečuje. Tudi v ujetništvu moramo rumenovratkam zagotoviti kar se da raznoliko prehrano. Za prehrano želvic rumenovratk imamo na razpolago že pripravljeno briketirano hrano, formulirano prav za vodne želvice. Poleg te hrane lahko želvicam ponudimo tudi liofilizirane postranice (TetraFauna Gammarus), čričke, mokarje, kobilice, sviloprejke, polže, kozice in ribice iz pločevinke (Exoterra Specialty Reptile Food). Prehrana mora vsebovati tudi različno listnato zelenjavo, kot je regratovo listje, endivija, radič, kitajsko zelje in različne vodne rastline, kot je vodna kuga, vodna leča in podobno. Občasno pa rumenovratkam ponudimo tudi sadje (jabolka, grozdje, jagode, melone, …)
Pri mladih želvicah naj bi živalska komponenta predstavljala 65 – 75% prehrane, preostalih 25 – 35% pa naj predstavljajo živila rastlinskega izvora. Mlade želvice nahranimo dvakrat dnevno s količino hrane, ki jo želvice pojedo v roku 5 minut, odrasle rumenovratke pa nahranimo 1x dnevno. Hrano, ki je želvice ne pojedo v roku 5 minut, je potrebno čim prej odstraniti iz terarija. Izogibajte se hranjenju samo z eno vrsto hrane, četudi jo želvice zelo rade jedo.

Vitaminsko mineralni dodatki

Tudi z najbolj skrbno izbrano hrano želvicam v ujetništvu zelo težko zagotovimo tako pestro prehrano, kot jo imajo živali v naravi. Zato priporočamo, da poleg pestre prehrane rumenovratkam redno in v skladu z navodili proizvajalca dodajate tudi vitaminsko mineralne dodatke, kot sta TetraFauna ReptoLife in TetraFauna ReptoCal. Zelo dober vir kalcija predstavlja tudi sipina kost, ki naj jo imajo rumenovratke vedno na razpolago. Mladim želvicam rumenovratkam lahko enkrat na teden ponudimo tudi košček piščančjih jeter za pokrivanje potreb po vitaminu A.

 

Ustrezna kakovost vode

Ker vodne želve veliko časa preživijo v vodi in to isto vodo tudi pijejo, je potrebno kakovosti vode nameniti prav posebno pozornost. Želve rumenovratke imajo neizmeren tek, kar pomeni, da v vodo v kateri živijo, tudi veliko izločajo. Zato mora biti akvaterarij za želvo rumenovratko nujno opremljen tudi z ustreznim filtrom. Filter za vodne želve mora biti dvakrat močnejši, kot bi ga pri enakem volumnu potreboval akvarij. Najbolje je, če se odločimo za nakup ustrezno zmogljivega zunanjega filtra. Notranji filtri so običajno premajhni in premalo zmogljivi. Poleg ustrezne filtracije in zmernega hranjenja, bomo vodo ustrezne kakovosti uspeli zagotoviti le, če bomo vodo tudi redno menjavali. Frekvenca menjav je pogojena z velikostjo terarija, z zmogljivostjo filtra, s številom in velikostjo živali ter z režimom hranjenja.

 

Rokovanje

Kadar želvico jemljemo iz terarija, jo čvrsto primemo z obema rokama in pazimo, da nam ne pade z višine, saj se pri padcu lahko resno poškoduje. Otroci naj bodo vedno pod nadzorom staršev, kadar želvico jemljejo iz terarija. Po vsakem rokovanju si temeljito umijte roke.

Preberite tudi

Sorodni prispevki
Želva Misisipijska zemljevidarka Želva Misisipijska zemljevidarka   Graptemys pseudogeographica kohnii Tip živali: Vodna želva. Izvor: Jugovzhodne ZDA. Habitat: Stoječe vode...
Kopenske želve – Prehrana Kopenske želve Prehrana   Prehrani kopenskih želv je treba posvetiti veliko pozornosti, saj ima ta ključni vpliv na razvoj in zdravstveno st...
Ruska ali četveroprsta želva Ruska ali četveroprsta želva Testudo horsfieldii   Izvor in habitat: Ruske želve poseljuje široko območje osrednje Azije, od jugovzhodne Rusi...
Afriška ostrogasta želva – Geochelone sulcat... Afriška ostrogasta želva Geochelone sulcata   Tip živali: Kopenska želva. Izvor: Severna Afrika. Habitat: Puščava. Velikost: 45 do 80 cm....
Rdečenoga želva – Geochelone carbonaria Rdečenoga želva Geochelone carbonaria   Opis vrste Geochelone carbonaria je srednje velika kopenska želva, ki zraste v dolžino od 25 do 35 cm...

Delite s prijatelji

Če ti je članek bil zanimiv in koristen, deli s prijatelji.